Kadar se odločimo, da bomo imeli hišnega ljubljenčka, se moramo zavedati, da bomo morali zanj vsestransko skrbeti. To velja za vsako žival, ne le za mačke, pa naj bo čisto navadna domača mačka ali pa dragocena mačka z rodovnikom.

Pred boleznimi mačke najbolj zavarujemo tako, da jih vsako leto cepimo proti nalezljivim boleznim. Če naša mačka živi tudi zunaj, se nezaželeni brejosti izognemo s sterilizacijo.

Za lažja obolenja naše mačke  lahko včasih poskrbimo sami, sicer pa poiščemo pomoč pri veterinarju. Znaki, da je z mačko nekaj narobe, so: solzenje, kihanje, nosni izcedek, vnete dlesni, ustni zadah, sopenje, bruhanje, zavračanje hrane, diareja, zaprtost, srbež, prhljaj, izguba dlake, abscesi. Mačke med umivanjem kožuha požirajo dlako, ki se jim prime na raskavi jezik. Preveč pogoltnjene dlake lahko v trebuhu tvori kepe, ki mački povzročajo prebavne težave. Mačka, ki živi zunaj, to težavo rešuje z zauživanjem širokolistne trave, mačkam, ki živijo v stanovanju, pa pomagamo z majhnimi nasadi te trave ali pa s posebno pasto, ki jo lahko kupimo v trgovinah za male živali.

Zajedavci

Mačke imajo pogosto zajedavce, kot so bolhe, gliste ali trakulja. Veterinar nam bo predpisal ustrezna sredstva, s katerimi bomo zajedavce odstranili, lahko pa zdravila kupimo tudi v lekarni. Pri bolhah moramo biti zelo vztrajni in postopek zatiranja večkrat ponoviti. Sredstva proti notranjim zajedavcem mora žival jemati redno na vsakih nekaj mesecev.

Veterinar lahko pri mački ugotovi tudi težje bolezni, kot so mačja gripa, mačja kuga, kužni mačji peritonitis, mačji AIDS, mikrosporija,  garje ali nekatere sistemske bolezni kot so ciste na ledvicah. Mnoge med njimi so lahko za mačko smrtne. Mačke lahko cepimo tudi proti steklini. Tudi v primeru nezgod poiščemo pomoč veterinarja. Nekatere pasemske mačke morajo biti  zaradi morebitnih genetskih anomalij testirane. Potrebno je opraviti ultrazvok ledvic (zaradi cist), slikanje kolkov ter testiranje krvnih skupin. Belim mačkam je obvezno testirati sluh, saj so pogosto gluhe.

Na človeka prenosljive bolezni

Bolezni, ki se z mačke lahko prenesejo na človeka so steklina, toksoplazmoza in različne kožne bolezni. Take bolezni imenujemo zoonoze. Pred njimi se zavarujemo s cepljenjem mačke in z visoko stopnjo higiene. Mačko z glivičnim dermatitisom moramo imeti v posebnem prostoru. Noseče ženske in majhni otroci ne smejo prihajati v stik z mačjimi iztrebki.

Kadar mačka potuje v druge države, mora imeti svoj potni list, v katerem je potrdilo veterinarja, da je bila mačka cepljena proti steklini in da je prejela ustrezno količino trivalentnega cepiva za zaščito pred nalezljivimi boleznimi (to cepivo morajo dobiti vsi mladiči pasemskih mačk). Proti steklini morajo biti mačke cepljene v skladu z navodili proizvajalca. Potujoče mačke morajo imeti vgrajen tudi mikročip na ramenu, tudi to storitev opravi veterinar in številko mikročipa zapiše v mačkin potni list.