Mačkino telo in čutila so v celoti prirejeni potrebam dobrega lovca. Ena izmed takih lastnosti je njen vid. Tudi mačke sicer ne vidijo v popolni temi, zadostuje pa jim že najmanjši vir svetlobe, da njen vid začne odlično delovati, kar je posledica posebne zgradbe mačjega očesa.

Roženica, zenica in leča so velike in zelo blizu mrežnici, svetloba zato pada ostro v žarišče, zrklo je zelo okroglo in kratko, kar mački daje širši zorni kot. Mačje oko vsebuje tudi sijajno tapeto (tapetum lucidum) – poseben mehanizem za skladiščenje svetlobe, zaradi česar se mačkam oči v temi zlato svetijo. Mačkin vid je zelo oster, vendar slabše ocenjuje razdalje kot človek. Dolgo je veljalo prepričanje, da so mačke barvno slepe, vendar so sodobnejše raziskave pokazale, da mačke barve sicer zaznavajo, vendar nanje niso pozorne. Najslabše zaznavajo modro barvo.

Mačke izredno dobro slišijo. Slišijo tudi zvoke, ki jih človeško uho ne zaznava, npr. visoke tone, ki jih oddajajo male živali. Mačke slišijo za dve oktavi višje zvoke kot človek. Z leti se mački ostrina sluha zmanjšuje.

Vonj in okus

Vonj in okus igrata v mačkinem življenju pomembno vlogo. Mačka ima zelo dobro razvit voh – v nosu ima kar 19 milijonov živčnih končičev, človek jih ima samo 5 milijonov. Prekaša jo pes, ki jih ima nad 100 milijonov. Mačka takoj zazna vonj pokvarjene hrane in je ne je. Izredno ji prija vonj mačje mete (Nepeta cataria) in baldrijana. Obe rastlini imata podoben vonj kot vonj, s katerim mačke zaznamujejo svoj teritorij, ali vonj, ki ga oddajajo med parjenjem.

Nimajo receptorjev za sladko

Mačke so izraziti mesojedi in le redko jedo nemesno hrano, zlasti ne marajo sladkih jedi, saj na jeziku nimajo receptorjev za sladko. Včasih pri mački opazimo zmrdovanju podobno grimaso, ki jo napravijo, kadar pridejo v stik z določenimi vonji, verjetno spolnimi. Nanje se odzove t. i. Jacobsonov organ, ki ga najdemo na zgornji steni ust mnogih sesalcev. Temu pojavu pravimo mrdanje in je bolj opazno pri velikih mačkah.

Mačja postava

Domače mačke niso tako različnih oblik in velikosti kot psi. Imajo manj raznolik genotip. Prevladujejo trije tipi oblik mačjega telesa: čokati tip – to so masivno grajene mačke, s kratkimi in širokimi nogami, širokimi rameni in kratko okroglo glavo; mišičasti tip – to so mišičasto grajene mačke s srednje dolgimi nogami in srednje dolgo zaobljeno glavo; in vitki tip – mačke z dolgim vitkim telesom, dolgimi tankimi nogami in dolgo ozko klinasto glavo. Po velikosti so si vse zelo podobne. Mačke so pokrite s kožuhom, ki jih varuje pred vročino in mrazom. Prilagojen je okoliščinam, v katerih mačka živi. Mačkam omogoča, da se barvno zlijejo z okoljem, v hladnejših predelih je prevlečen z vosku podobnim filtrom, ki mačke varuje pred mrazom in vlago.

Mačje ravnotežje

Mačke imajo izjemno razvit čut za ravnotežje, ki začne delovati takoj, ko mačke spregledajo. Pri uravnavanju ravnotežja si pomagajo tudi z repom. Zaradi zapletenega organa v notranjem ušesu mačka z lahkoto lovi ravnotežje in tudi pri padcih z večjih višin zmeraj pristane na nogah.

Mačka hodi na poseben način, zmeraj se najprej premakne zadnja noga, sledi ji diagonalno nasprotna prednja noga, potem druga zadnja noga in končno preostala prednja noga. Mačkino gibanje je zelo elegantno in ekonomično, nikoli po nepotrebnem ne troši energije. Zelo dobro pleza in skače. Hodi po prstih, zavira pa z nožnimi blazinicami.

Spijo tudi 18 ur dnevno

Mačka z brki zaznava okolico. Z njimi si pomaga zlasti v temi, pri »pregledovanju« sumljivih živali (hrošči, žabe ipd.) ter pri precenjevanju širine odprtine, skozi katero namerava iti.

Mačke v nasprotju s človekom z lahkoto ohranjajo svojo kondicijo tudi v mirujočem stanju. Ni se jim potrebno redno razgibavati. Mačke veljajo za najbolj speče sesalce. Prespijo tudi do 18 ur dnevno, od tega je 30 % globokega spanja in 70 % dremeža. Tudi med globokim spanjem mačka zaznavajo dražljaje iz okolja.